KRUH NAŠ VSAKDANJI

»Kako ste se lahko spomnili tako »brezvezne« teme.« »Ne jem kruha, ker redi, zato mi nič ne pomeni«. »Ne razmišljam o kruhu, ker je na mizi vsak dan.« To je le nekaj misli mladih o kruhu. Prav takšno razmišljanje še kako opravičuje namero članov Turističnega društva Pudgura, ko so uspešno pripravili 2. četrtkov večer pod kozolcem pri Belskem. Kar precej ljudi se je zbralo in prisluhnilo tudi pristni domači pesmi Vasovalcev iz okolice Ilirske Bistrice.

Kot rečeno je bila osrednja pozornost 2. četrtkovega večera namenjena kruhu. Florijan Poljšak je navzočim »nadrobil« kar nekaj zanimivosti o kruhu, ki so ga poznali že pred 4000 leti. Naša pesnica Marta Simsič nam je doživeto, kot zna le ona, povedala svoje dve pesmi o kruhu, najmlajši so pripravili prisrčen »skeč«, povedali pa so tudi nekaj znanih rekov o kruhu.

Pravzaprav so četrtkov večer »razdelili« na več delov. Že popoldne je dva ducata najmlajših ob vodstvu Mateje in Diane spoznavalo različna krušna žita in se poskusilo v pripravi te dobrote. Bolj natančno, mesili in pekli so žemljice.

V drugem večernem delu so navzoči prisluhnili nekaj prijetnim spominom na kruh. Včasih ga pač ni bilo v izobilju, zato je bil zelo spoštovan. V takratnih bolj številčnih družinah, so še kako cenili vabljivi vonj svežega domačega kruha. Denimo kruh »župnik« je bil še posebno dober in cenjen v dneh okoli Božiča.

Tega »župnika«so ob številnih drugih vrstah kruha lahko poskusili obiskovalci 2. četrtkovega večera pod kozolcem. Marsikoga je verjetno zamikalo, da bi doma sam pripravil tako dober in okusen kruh, kot so ga tokrat pripravile članice našega Turističnega društva. Prav peka kruha doma je v zadnjem obdobju postala nekakšna »moda«. To se, kot je povedal predstavnik Pekarne Postojna, pozna tudi pri delu pravih pekov. Vendar skušajo slediti zahtevam in pripravljajo celo vrsto različnih kruhov. Potožil pa je, da se mladi, zaradi zahtevnosti in težavnosti pekovskega poklica, težko odločajo zanj.

Vsi, ki so prišli v četrtek pod kozolec so videli in slišali veliko zanimivega. Pa tudi poklepetali so lahko s prijatelji, saj po uradnem koncu dogodka niso takoj odšli domov. Najprej smo vsi skupaj s pesmijo voščili našemu članu Albinu Markovčiču za njegovih 70 let, sledilo pa je druženje in petje.

Nekja utrinkov si lahko ogledate TUKAJ (klik).