V svoji noši in s prisrčnim pristopom smo privabili veliko mimoidočih. Zanimalo jih je predvsem od kod prihajamo, saj smo skupaj ugotavljali, da imamo v Sloveniji več območij, ki se imenujejo Podgora, Podgura ali Pudgura. Predstavili smo jim našo dejavnost, kozolec in zbirko v njem in jih povabili, da nas obiščejo. Pri tem nam je bila v pomoč lani izdana zloženka. Postregli smo jih z doma pečenim kruhom, klobaso in panceto, ter s pudgursko slivovko in moštom. Čeprav smo bili v Pudguri in v Postojni takrat že dva dni brez elektrike in zaradi tega večina gospodinj, ki so obljubile domače pecivo ni mogla obljube uresničiti, smo našli še nekaj zaloge v zamrzovalnih skrinjah. Bolj revne skutne štruklje- kar smo pač našle doma- pa smo zamesile ob svečah in spekle v štedilniku na drva.
Sejem je bil za nas prva tovrstna izkušnja. Glede na odzive obiskovalcev menimo, da smo društvo, Pudguro in celotno območje Zelenega krasa predstavili na domač, sproščen način in pri tem pridobili nove izkušnje, ter sklenili nova poznanstva.
Nekaj utrinkov si lahko ogledate TUKAJ (klik).

