Pogovor z velikim poznavalcem gob Antonom Polerjem 

Gospoda Antona Polerja sem prvič srečal pred leti, ko smo pri Turističnem društvu Pudgura organizirali zdaj že tradicionalno Gobarsko nedeljo. Kolikor toliko pozornemu poslušalcu ne uideta njegov temparamentni in iskrivi nastop in njegovo poznavanje gob. S svojimi podajanji o našem gobarskem bogastvu pritegne tudi naključne ogledovalce razstavljenih gob na vsakoletni Gobarski nedelji pri kozolcu toplarju v Belskem.

Topel stisk roke in že sva bila sredi izredno zanimivega pogovora: "Veste," mi zagnano razlaga, "današnji ljudje so izgubili stik in občutek za naravo. Prav zato so gobarsko zeliščarske razstave toliko pomembnejše. V naših gozdovih je pravo bogastvo gob, saj imamo slovenska imena za več kot 3000 gob, ki rastejo pri nas." Nato še doda: "Zelo sem vesel, da pri TD Pudgura vsako leto vztrajate pri organizaciji Gobarske nedelje." Tudi letos, ko smo zaradi dolgotrajnega suhega in vročega vremena, komaj nabrali toliko primerkov za nekoliko skromnejšo razstavo, kot smo je bili vajeni prejšnja leta. Zato pa smo gobjo razstavo popestrili še z razstavo zdravilnih zelišč. Pa da si ne boste mislili, natančna evidenca nam je pokazala, da je bilo razstavljenih 96 različnih vrst gob in 81 različnih vrst zdravilnih zelišč. Povezava gob in zdravilnih zelišč je tudi povsem naravna. "V prihodnje velja ohraniti to povezavo na vsakokratni Gobarski nedelji," je menil moj sogovornik. Po njegovem prepričanju je treba ljudi čim bolj seznaniti z neizmernimi naravnimi danostmi naših zdravilnih zelišč. "Skoraj dobesedno," pravi Anton Poler, "za vsako človeško bolezen obstaja v naravi zdravilna rastlina. Le poznati jo je treba in potem ne bomo več žrtve farmacevtskih gigantov, ki nas z raznimi tabletami in njihovimi cenami dobesedno lupijo."

Še sam ne vem, kako sva s pogovorom od gob in zelišč prešla na nekatere težke preizkušnje, ki jih je življenje postavilo pred mojega sogovornika. V trenutku mu je zastala beseda ob spominu na te hude trenutke. Prav zato sem pogovor spet zasukal na gobe in naravo: "Že od malega me je narava pritegovala. Oče je bil po rodu Poljak in že takrat je, kot eden redkih v naši okolici, poznal in nabiral več kot 30 vrst gob. Vsaka je imela svoj okus in lahko rečem, da je našo družino pred hudo lakoto reševalo prav očetovo poznavanje gob."

Tudi te mladostne izkušnje so prispevale, da se je Anton Poler začel tudi resneje ukvarjati s proučevanjem gob. Po drugi strani pa ga je ta hobi reševal pred tegobami večurnega dela za risalno desko. "Šel sem v gozd in preprosto proučeval gobje bogastvo, potem pa me je potegnilo, da sem začel proučevati takrat dostopno literaturo." Tako je moj sogovornik počasi, počasi postal deteminator gob. Če še prevedem, danes je gospod Anton Poler priznan prepoznavalec in določitelj gob. Sam pravi: "Navkljub dolgoletnim lastnim izkušnjam in proučevanju najsodobnejših dognanj o gobah, se še kdaj zgodi, da kakšne gobe ne morem sto odstotno prepoznati. To enostavno priznam in taka goba brez pardona roma v kanto za smeti."

"Na gobarskih razstavah po Sloveniji se nekateri prav postavljajo s številom razstavljenih gobjih primerkov. Imeli smo tudi že razstave, kjer so predstavili tudi več kot 500 vrst gob. To se mi ne zdi ravno posrečeno," ugotavlja moj sogovornik. "To je po moje razstava za gobarske strokovnjake in zelo dobre poznavalce. Izkušnje učijo, da je za ljubitelje gob in denimo člane gobarskih društev po Sloveniji, še najbolj učinkovita in poučna manjša razstava. Tja do 200 primerkov raznih gob še najboj ustreza namenu, da gobarji spoznajo naraven izgled še kakšnih gobjih vrst, ki jih dotlej niso poznali in nabirali."

In za konec se mi je sogovornik pridušal: "Le zapišite, nabirajmo in pripravljajmo le tiste gobe, ki jih 100% poznamo. Drugih pa nikar ne brcajmo, morebiti jih pozna in nabira kak drug gobar."