Jesenski izlet na Kozjansko

Kot je že v navadi se člani Turističnega društva Pudgura in prijatelji vsako jesen odpravimo v drug del naše lepe domovine. Letos nas je naravnost izzvala pošta z naslovom Kozjanska domačija, ki je poleti krožila po medmrežju. Kar nekaj si nas je zaželelo videti to domačijo. Na oglede sta se tako že zadnji teden v avgustu odpravila Darja in Stane Vidmar. Domov sta se vrnila navdušena nad pokrajino, prijaznimi domačini in lepo obnovljeno domačijo. Navezala sta stike z g. Bojanom Gučkom, ki je »krivec« da domačija danes živi in uredila vse potrebno za izvedbo našega izleta. Oglejte si čudovito predstavitev, ki jo je naredil g. Janez Medvešek. Prenesite datoteko in predvajajte kot diaprojekcijo. Diaprojekcijo pregledujete s tipko > na računalniku. Obvezni so tudi zvočniki, seveda. PRENESI DATOTEKO

Jutro ni obetalo veliko sonca, ko smo se v soboto 22. oktobra vozili proti Kozjanskem, toda to nas ni motilo. Na Trojanah smo se ustavili za obvezen krof in kavo, da se okrepčamo pred prvim ogledom. Na Vranskem smo se načudili nad privatno zbirko starih motorjev, ki je največja tovrstna v Evropi. Seveda je posebej pritegnila pozornost moških.

Kozjanska domačija je bila naš naslednji postanek. Pravzaprav sta to dve ločeni kozjanski hiši- domačiji. Zanimivo je, da sta ločeni le nekaj sto metrov, pa sta vsaka v svoji vasi in imata obe hišno številko 13! Obe sta bili last treh sester, ki so jih zapustile družini g.Bojana. Njemu gre zasluga, da so ju pred nekaj leti s pomočjo evropskih sredstev in občine obnovili in da zdaj živita. V večji je urejen srednji del, kjer so nekoč bivali v istem stilu kot pred več kot 50 leti. Na podstrešju sta dve sobi za goste (lahko se jih najame), kjer se meša staro- postelja z modernim- masažna kad. V kletnih prostorih pa je urejen družabni prostor za večje družbe, kjer nudijo tudi možnost pogostitve. Nas so postregli z ocvirkovko in jabolčnikom. Mislim pa, da so bili nekateri moški deležni tudi pokušine tepkovca v fantovski sobici. Čisto v nekdanjem duhu soženske zapodili stran! Samo čudili smo se lahko kako so dodelani razni detajli na tej domačiji. Slike, stari predmeti, drobnarije- vse to se je mešalo s sladkim vonjem sliv, ki so se sušile na zakurjeni krušni peči. Kot bi se res vrnili pol stoletje nazaj. Predstavitev domačije pa nam je Bojan popestril tudi s kozjansko govorico. Res vredno ogleda!

Po malici, ko smo si nabrali novih moči smo krenili nazaj v Šentjur in se ustavili na železniški postaji. Tu nas je sprejel šef postaje g.Mihael in nas povabil na ogled muzeja Južne železnice. Razložil nam je kako so progo gradili, kakšen sprejem so priredili avstrijskemu cesarju in še veliko drugih zanimivosti. Po njegovem pripovedovanju smo lahko spoznali, da je res železničar po srcu. Kar težko smo nehali spraševat, kajti na takega vodiča redko naletiš.

Sledil je ogled Ipavčeve hiše. Ipavci so bili znana družina zdravnikov in skladateljev, posebej sta znana Gustav in Benjamin Ipavec. Ogledali smo si stalno zbirko, zapeli nekaj pesmi, pokusili njihovo vino in že smo bili na poti na Ponikvo. Domači župnik nam je predstavil cerkev in nekaj podrobnosti izživljenjepisa blaženega Antona Martina Slomška. Po ogledu Slomškove rojstne hiše in filma o njem pa smo ugotavljali, da smo že kar malo utrujeni in lačni. Zato sem nam je večerja v gostilni Grof na Vranskem kar prilegla. Še malo smo poklepetali, kakšno zapeli in zaplesali in se nato zadovoljni in polni lepih vtisov vrnili domov.

Posebej se zahvaljujemo Občini Postojna- našemu glavnemu sponzorju za promocijska darila, ki smo jih predali g. Bojanu Gučku s Kozjanske domačije in gdč. Alenki-naši vodički iz TIC Šentjur.

Nekaj fotografij z izleta si lahko ogledate v rubriki Foto album, nekaj pa, če kliknete TUKAJ.